Srečanje s pisateljem

V juniju nas je v okviru projekta Povabimo besedo obiskal pisatelj Dušan Čater.

Dušan Čater je na ljubljanski univerzi študiral novinarstvo in sociologijo. Delal je kot urednik založbe Karantanija ter kot kolumnist sodeloval pri nekaterih slovenskih časopisih in revijah. Napisal je nekaj scenarijev za televizijske oddaje in nekaj izvirnih iger. Od leta 1995 deluje kot svobodni pisatelj. Je član Društva slovenskih pisateljev (DSP). Je tudi avtor scenarija za celovečerni film Pojdi z mano (režija Igor Šterk) in lutkovne igre IR1 ali Peter Klepec. Njegova dela so prevedena v več jezikov., Za zbirko kratke proze Džehenem je leta 2012 dobil nagrado Fabula, za roman Pojdi z mano pa 1. nagrado na natečaju Rastem s knjigo.

Rastem s knjigo

Slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport, Zveza splošnih knjižnic ter vse splošne knjižnice.
Projekt je namenjen večjemu sodelovanju med splošnimi knjižnicami in šolskimi knjižnicami. Sedmošolci bodo v sklopu slovenščine obiskali splošno knjižnico Ormož.

Prejmejo knjigo: Miha Mazini, Zvezde vabijo.

Knjižnični red

Dragi učenec, učenka, vsi zaposleni!

 

Knjižnica naše šole je namenjena tebi, zato jo obiskuj in si izposojaj gradivo, ki ti je na
razpolago, in z njim ravnaj, kot da je tvoje.
Član knjižnice postaneš, ko se vpišeš v 1. razred. Člani so tudi vsi zaposleni na šoli.
Knjige si lahko izposodiš le z izkaznico.
Gradivo moraš vrniti v 14. dneh.
Če knjigo namerno poškoduješ, jo moraš nadomestiti z drugo.
V knjižnico stopaj tiho in ne pozabi na pozdrav.

 

 

Knjiga ni predmet za enkratno uporabo,
zato jo čuvaj,
saj jo bodo uporabljali tudi drugi.


 

 

 

NEKAJ PRAVIL OBNAŠANJA V ŠOLSKI KNJIŽNICI…

Ob vstopu vljudno pozdravimo.
V knjižnici lahko beremo, listamo revije, se učimo in ne klepetamo.

Izposojamo si knjige.
Knjige, katere si ne boste izposodili, vrnite na njihovo mesto.
Če ste pozabili, kje se je nahajala, jo odložite na mizo.

Pripovedujemo za bralno značko.

Lahko uporabljamo računalnik,
ni pa dovoljeno igranje igric.

V knjižnico ne prinašamo hrane in pijače.

S knjižničnim gradivom,
z opremo in računalnikom.
v knjižnici skrbno ravnamo.

KIZ

 

Knjižnična informacijska znanja

Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenci razvijajo v okviru knjižničnih informacijskih znanj, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, ustvarjalno razmišljanje in izražanje misli. Učenec se nauči uporabljati informacije iz različnih virov. Učenci se navajajo na knjižnično okolje in občutijo, da je knjižnica informacijsko in kulturno središče šole. Razvijajo pozitiven odnos do knjig in branja. Poudarek je na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje. Učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja. Razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne.

Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda osnovne šole. Izvajajo se štiri pedagoške ure letno, kar pomeni 36 ur v devetih letih šolanja. Vsebine in cilji se od 1. do 9. razreda nadgrajujejo.

CILJI:

I. TRIADA

  •  Učenec pridobiva prve samostojne izkušnje v šolski knjižnici.
  •  Učenec se navaja na vzdušje knjižničnega prostora, spoznava njeno ureditev
    in se uči pravilnega obnašanja v knjižnici.
  •  Seznani se s postopkom izposojo in vračanja gradiva.
  •  Spozna starostni stopnji ustrezen leposlovni
    in poučno znanstveni knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo.
  •  Ob koncu prve triade postane učenec tudi samostojni bralec.
  •  Zna uporabljati osnovne storitve v knjižnici.
  •  Knjižničar ga z različnimi oblikami in metodami dela motivira za branje.

 

II. TRIADA

  •  Učenec nadgrajuje znanje pridobljeno v prvi triadi.
  •  Knjigo spozna kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici.
  •  Spozna pot od knjige do ustvarjalca do uporabnika.
  •  Seznani se s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki,
    ki so pomembni za identifikacijo.
  •  Učenec poleg primarnih informacijskih virov začne
    postopoma spoznavati sekundarne informacijske vire.
  • Seznani se z njihovimi oblikami, namembnostjo in vsebino.
  •  Za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve.
  •  Od referenčnih virov zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone.

 

III. TRIADA

  •  Učenec spozna vlogo in pomen informacij v sodobni družbi.
  •  Razlikuje med podatkom in informacijo.
  •  Pouk je usmerjen k razumevanju izbora iskalne strategije
    in poznavanju virov za splošno, specialno in tekoče informiranje.
  •  Učenec razširi znanje z lokalnih podatkovnih zbirk
    h globalnim informacijskim omrežjem.
  •  Uporablja bibliografske in ne bibliografske zbirke podatkov.
  •  Učenec spozna različne tipe knjižnic z namenom,
    da pridobi točno določeno informacijo.
  •  Za potrebe raziskovalnega in projektnega dela učenec
    spozna pojme CITAT, CITIRANJE IN REFERENCA.
  •  Zna uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje problemov
    in določiti njihovo lokacijo.
  •  Ob koncu tretje triade postane samostojen uporabnik knjižnice,
    njenega gradiva in informacijskih virov.

Bralna značka

Priporočene knjige

Bralna značka je dejavnost, katere cilj je vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje. Branje je najboljše učenje. Branje je sploh osnova, da se lahko učijo. Ob branju se razvijajo delovne in učne navade, bralne sposobnosti, razvija se bralna kultura in pridobiva se književno znanje. Bralna značka je prostovoljna in si prizadeva za geslo.+

 

“DOBRO BRATI IN LJUBITI BRATI.”

Cilj ni v množičnosti, ampak v skrbi za kvalitetno srečanje s knjigo, predvsem pa užitek in literarno-estetsko doživetje. Ko beremo, se učimo materinega jezika, vendar na bolj sproščen in ustvarjalen način.

Ob zaključku bralne značke podelimo učencem priznanja, tisti, ki so brali vsa leta šolanja, pa prejmejo knjigo, ki jo podarita Društvo Bralne značke Slovenije ter družba MOBITEL. Na zaključek povabimo znanega slovenskega literata.

Do sedaj so nas že obiskali TONE PAVČEK, TONE PARTLJIČ, SLAVKO PREGL, ŠPELA KUCLAR, NEJKA OMAHEN, JANJA VIDMAR, PRIMOŽ SUHODOLČAN, LUCIJA STUPICA, ANDREJ ROZMAN ROZA, DESA MUCK, FERI LAINŠČEK, VLADIMIR P. ŠTEFANEC.

 ŠOLSKO LETO   ŠT. VSEH UČENCEV   OSVOJILI BRALNO ZNAČKO   OSVOJILI V %   ZLATI BRALCI
2002/03 195 131 67,1  7
2003/04 175 125 71,4  7
 2004/05  173 113  65,3  8
 2005/06 161  116  72,5  4
 2006/07  158  134  84,8  8
 2007/08  146  135  92,5  3
 2008/09  142  142  100  21
 2009/10  138  128  92,8  15
 2010/11  141  114  81  11
 2011/12  142  115  81  6
2012/13 149 108 72 14
2013/14 131 109 83,2 4
2014/15 142 109 76,8 2
 2015/16  149  121  81,2  5

 

Otrok, odrasli, branje

OTROK – ODRASLI – BRANJE

Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu,
imajo globlji pomen kakor resnice,
katerih me je naučilo življenje.
(F. Schiller)


 

 

NIKOLI NI PREZGODAJ.

NIKOLI NI PREPOZNO.

VSAK ČAS JE RAVNO PRAVI ZA BRANJE.

BRANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

  • pogovarjajmo se vse od rojstva
  • igrajmo se bibanke, pojmo uspavanke – otrok čuti melodijo, našo ljubezen in nežnost
  • imejmo igralne knjige
  • berimo, pripovedujmo, glejmo ilustracije
  • spodbujajmo otroka, da ponovi beside, opazuje ilustracije
  • igrajmo se z glasovi, črkami, besedami
  • izmišljajmo si pravljice, narišimo risbice, igrajmo
  • pri treh letih vzamimo poučne knjige, enciklopedije, navajajmo otroka, da je knjiga vir informacij
  • skupaj berimo navodila, telefonske imenike, vozne rede, recepte, napise na trgovinah.

BERIMO. BERIMO VSAK DAN. ČAS Z OTROKOM JE NENADOMESTLJIV.

BRANJE V ZGODNJEM BRALNEM OBDOBJU

  • ob vstopu v šolo ne prenehajmo z branjem
  • otroku berimo glasno, dokler želi
  • poslušajmo ga in pomagajmo usvojiti bralno tehniko
  • razložimo neznane beside, berimo izmenično, pazimo na izgovorjavo

OTROK NAS POTREBUJE.

BRANJE IN SAMOSTOJNI BRALEC

  • ko otrok usvoji bralno tehniko, mu vseeno še berimo; otrok je srečen, ker smo ob njem
  • pogovarjajmo se o knjigah
  • pogovarjajmose o problemih, ki jih obravnavajo knjige

ODRASLI LAHKO VPLIVAMO NA RAZVOJ OTROKOVE BRALNE KULTURE

  • včlanimo otroka v knjižnico in jo obiskujmo skupaj z njim
  • obiskujmo pravljične urice, igralne ure s knjigo, prireditve za otroke.
  • Vzpodbujajmo ga k dejavnostim branja – projekti, bralna značka, eko bralna značka
  • z otokom pojdimo v gledališče, kino, opero
  • povežimo risanke z literarnimi predlogami

PODARIMO OTROKU KNJIGO, NAJ BO NJEGOVA.

… Knjige so most do spoznavanja drugih in drugačnih ljudi, pa tudi do vseh znanstvenih discipline, so torej most do znanja. Bralec bo vedno znal poiskati prave in pravilne odgovore, ker se v branju skriva čarovnija razumevanja vsega…

(D. Haramija)

Članek povzela Brigita Fridl po članku Tilke Jamnik in Mance Perko.